Voglajna s pritoki

Voglajna res ni lepotica kot Soča, je pa naša. Rodi se kot potok iz številnih bistrih izvirov med Kozjanskimi hribi, se za kratko ustavi v Slivniškem jezeru in iz njega vijuga po Voglajnski dolini. Tu seji pridružijo še drugi manjši pritoki in jo spremenijo v rečico, ki se v Celju izliva v mogočnejšo sestro Savinjo. Več kot 300 km izredno razvejanega povodja je naseljevalo 38 vrst rib, rakov, piškurjev, žab in školjk. Njihova pestrost in številčnost pa se je spreminjala s spremembami abiotičnih in biotičnih dejavnikov, še predvsem pa s pogostimi onesnaževanji ter obsežnimi vodnogospodarskimi posegi.

Izvirni deli povodja Voglajne so še v I. in Il. kakovostnem razredu. Razvoj industrijske in obrtne proizvodnje, intenziviranje kmetijske pridelave ter predelave, urbanizacija obvodnega prostora, … brez predhodnega čiščenja odpadnih voda pa je bistveno vplivala na kakovost srednjega in spodnjega toka. Tu je prevladoval III., na Voglajni od Šentjurja do izliva ter na Vzhodni Ložnici v Bukovžlaku pa lV. kakovostni razred. Od leta 1976 dalje beležimo na Voglajni s pritoki 319 izlivov okolju nevarnih in škodljivih snovi, ki so imeli za posledico pogine rib, rakov, žab, piškurjev, školjk ter drugih vodnih organizmov. Povzročena škoda je neizmerljiva. Še predvsem, ker so iz prizadetih delov voda povsem izginile številne vrste in je njihov nadaljnji obstoj na celotnem povodju Voglajne resnično ogrožen.

Z vstopom v Evropo in večjo osveščenostjo prebivalcev se stanje kakovosti voda izboljšuje. Zmanjšuje se število stalnih onesnaževalcev in obseg onesnaževanja voda. Ne zmanjšuje pa se število občasnih izpustov okolju nevarnih in škodljivih snovi, ki še prepogosto pobelijo Voglajno in pritoke z ribjimi kadavri.

Tudi vodnogospodarski posegi povodja Voglajne niso zaobšli. V imenu poplavne varnosti in erozijske zaščite so izravnani ter v kamen oblečeni Pešnica od Dramelj do Šentjurja, Slatinski potok od Slatine do izliva, Jesenek potok od izvira do izliva, Kozarica skozi Svetlj dol in od Raven do Šentjurja, Voglajna od Štor do Celja, Vzhodna Ložnica od Šmiklavža do izliva, Dobovski potok od avtoceste do izliva, Šentviški, Kamenski, Tratenski potok, Čreta in drugi. Več kot 50 km povodja Voglajne je reguliranega brez funkcionalnih pragov, jezov in drugih ribiških objektov, občutno zmanjšala pa se je tudi površina ter volumen vode. Postali so odtočni kanali in iz večine teh so ribe, ralci žabe, piškurji, školjke povsem izginile ali pa se je njihova pestrost in populacija več kot razpolovila. V Evropi se že izvaja renaturacija in drugi ukrepi za izboljšanje biološkega stanja voda. In pri nas, na naši Voglajni? Včeraj smo zgubili še zadnji klasični jez in za jutri se že načrtujejo novi gradbeni posegi.

Koledar

junij 2017
P T S Č P S N
« Maj    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930