Slivniško jezero

Za pregrado Tratna je leta 1976 nastalo umetno Slivniško jezero. Ta ima ob normalni zajezitvi 860.000 m2, njegova največja globina pa je ob izgradnji segala tja do 14 m. Pregrada je bila zgrajena za potrebe tehnološke vode Železame Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala, sočasno pa naj bi se na akumulaciji razvilo tudi ribištvo ter rekreativni turizem.

S podpisom Družbenega dogovora o Slivniškem jezeru dne 27. novembra 1976 je Ribiška družina Voglajna vstopila v krog upravičencev soupravljanja akumulacije in dne 1. junija 1977 ji je Skupščina občine Šentjur pri Celju s sporazumom številka 323-1/77-4/1 dokončno dodelila tudi pravico upravljanja z vodnimi organizmi Slivniškega jezera. S tem aktom pa se je kar za dvakrat povečala vodna površina in s tem obseg upravljanja voglajnskega ribiškega okoliša. Izredno zahtevna naloga, ki jo je ribiška družina v dobrobit naravne dobrine in družbene skupnosti uspešno uresničevala.

Skozi čas so nastajali najrazličnejši projekti urbanizacije in eksploatacije jezera. Na škodo lokalne skupnosti ali pa v dobrobit narave so vsi ostali na papirju. Od vseh načrtovanih dejavnosti se je na jezeru ohranilo in razvijalo le ribištvo. Ribiška družina Voglajna je že ob nastanku jezera pristopila k intenzivnemu vlaganju rib in zagotavljanju pogojev njihove naravne reprodukcije. Povprečna letna vlaganja znašajo 10.593 kosov oziroma 4.950 kg rib. Umnemu gospodarjenju z jezerom pa niso izostali rezultati. Z ribami bogata akumulacija je že vrsto let ribiška destinacija številnih domačih in tujih ribičev.

Vzhodni del Slivniškega jezera, vključno z izlivnim delom Drobinskega potoka in Ločnice, je bil že leta 1976 opredeljen kot drstišče rib. Leta 1991 pa je bil neformalno razglašen za ihtiološki in ornitološki rezervat v obsegu cca. 40 ha vodnega ter obvodnega prostora. Po popisu iz leta 1993 (Milan Vogrin, Milan Štraus) ga naseljuje 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem pa je najti tudi nekatere redke vrste rastlin. Sodimo, da je pestrost favne in flore od takratnega evidentiranja še bogatejša ter bi bilo nujno ta svojstven biotop s posebnim odlokom ustrezno zaščititi.

Slivniško jezero je večnamenska akumulacija. Na njej in ob njej so tudi Turistično društvo Gorica pri Slivnici, Jadralno društvo Wild wind in drugi pričeli z razvijanjem svojih dejavnosti. Prav gotovo pa med temi ostaja najpomembnejši turistični ribolov. V povprečju je na jezeru letno izkoriščenih cca. 4.500 lovnih dni. Vsak lovni dan pa predstavlja športnega ribiča in s tem pogostega obiskovalca na katerem lahko načrtujemo tudi bodočo gostinskoturistično ponudbo širšega prostora. Ob tem pa ne gre prezreti, da so še odprte možnosti nadaljnjega razvoja ribolovnega turizma. Seveda te vrste turizma ni mogoče razvijati brez ihtiološke stroke in razumevanja ekološke občutljivosti vodnega prostora. Limnološke raziskave izkazujejo, da je Slivniško jezero v močno evtrofnem stanju. Ta podatek pa nikakor ni ugoden za pestro in stabilno populacijo ihtiofavne.

Koledar

junij 2017
P T S Č P S N
« Maj    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930